Med pucanjem pošte sem naletel na link, ki me je pripeljal do slidov Rasmusa Lerdorfa. Prezentacija je iz avgustovske Drupal konference, ki je potekala pri naših sosedih.
Programerji smo baje čudna bitja. :) Odvisni smo od kompleksnosti in dostikrat ne znamo poiskati enostavno in očitno rešitev danega problema. To potem škodi performansi, skalabilnosti in varnosti aplikacij.^[1]

Avtor nam na primeru Laconice^[2] nazorno pokaže kako z enostavnimi, preprostimi prijemi izboljšamo performans aplikacije.



Internet Archive: Details: Drupalcon 2008 Szeged: Simple is hard

A must see vsakega developerja.

Happy blogging(coding)!

1. največ pa živcem nadrejenih
2. odprto kodna platforma za mikrobloging

Pred nekaj dnevi sem želel preizkusiti nov Zend Studio For Eclipse 6.0.1. O samem PHP IDE-ju ne bi preveč razglabljal. Profesionalno orodje za bolj zahtevne uporabnike. Meni osebno je najbolj všeč Code Assist, integriran Debuging, Source Control z lokalno zgodovino, ter podpora za PHPUnit testing.
Beseda, dve o debugerju. Zend Studio omogoča lokalno in oddaljeno (na serverju) debugiranje. Za remote debugging rabite “Web Server Debugger”, kar je za Server-Client arhitekturo nekaj samoumevnega. Obstajata dva načina za to:

• inštalirate si Zend Platformo ali
• uporabite “Zend Debugger extension” za PHP

Inštalacija slednjega je elegantnejša in manj boleča za Apache in PHP :)

Inštalacija in konfiguracija Zend Debugerja

Izberite ustrezen debuger (Windows^[1], Mac OS X, Linux^[2]) ter verzijo PHP-ja (4.3.x, 4.4.x, 5.1.x ali 5.2.x) ter ga skopirajte v php direktorij kjer imate PHP podaljške^[3] :D
Dodajte naslednje vrstice v php.ini:

[Zend Debugger]
zend_extension=/usr/lib/php5/20060613/ZendDebugger.so #replace with your path
zend_debugger.allow_hosts=127.0.0.1
zend_debugger.expose_remotely=always

Skopirajte priloženo datoteko dummy.php v dokument root direktorij od Apache-ja. Ne pozabite reštartat web strežnik.
Če ste vse pravilno naredili vam bo to razkril phpinfo().
Da se vrnem nazaj na sam Zend Studio. ;)

!?*#?!

Po tem ko sem uspešno pretočil in razpakiral najnovejšo verzijo Zend Studia, zaženem installer. Po nekaj sekundah se le ta ustavi in izpiše da je prišlo do notranje napake v aplikaciji. Stack Trace navrže: java.lang.IllegalArgumentException: Malformed \uxxx encoding

Po tem ko je že kazalo, da ne bo iz mojega testiranja nič, sem le pogruntal, kaj ga tare…^[4] Če imamo v katerih od env spremenljivkah string ‘\u’, ki prikazuje trenutno prijavljenega uporabnika, ga bo installer zamešal za unicode znak in sam inštalacijski postopek se bo prekinil :D
Pri meni je šlo za PS1 spremenljivko, saj rad upurabljam ta. “fancy prompt”:

[...]
NM="\[\033[0;38m\]" #means no background and white lines
HI="\[\033[0;37m\]" #change this for letter colors
HII="\[\033[0;31m\]" #change this for letter colors
SI="\[\033[0;33m\]" #this is for the current directory
IN="\[\033[0m\]"

export PS1="$NM[ $HI\$(date +%H:%M:%S)$NM ]$IN$NM[ $HII\u@\h $SI\w$NM ]$ $IN"
[...]

Fancy prompt

Sedaj mi je samo ostalo, da zakomentiram PS1 spremenljivko v .profile datoteki in problem je bil odpravljen. Installer dela kot namazan:

Da še ne pozabim. Tale problem mi je uspelo reproducirati na Linux Ubuntu 8.0.4 platformi.

Happy blogging(coding)!

1. ZendDebugger.dll
2. ZendDebugger.so
3. extensions
4. Stric Google mi je malce pomagal

Perl module z imenom SQLFairy (SQL::Translator) sem odkril čisto po naključju med tem ko sem se spoznaval z Doctrine. Ta ORM za PHP do verzije 0.11 ne omogoča da bi mu preprečili avtomatsko “singularizacijo” “podatkovnih modelov” ki jih generiramo iz trenutne baze. Da ponazorim: če imamo tabelo z imenom “files”, bo Doctrine generiral model z imenom “File” in ne “Files”. Čeprav mi ni ravno jasno kako^[1], določeni modeli dobijo kar čudna imena ;)^[2] .
Da ne bi vedno znova popravljal YAML datoteko, ki opisuje shemo podatkovne baze, sem se lotil malega raziskovanja. Naletel sem na …

SQLFairy …

ali z drugim imenom SQL::Translator. To orodje za SQL, je trenutno najbolj enostavni način za manipulacijo z “podatkovnimi strukturami”^[3] na vse mogoče načine. Služi nam lahko za konvertiranje med različnimi “dialekti” CREATE sintaks (npr: iz MySQL v PostgreSQL), za virtualizacijo shem (pseudo-ER diagrami z uporabo: GraphViz ali GD-ja), za konvertiranje ne-RDMBS datotek v SQL sheme (Excelove preglednice), ter še kaj bi se našlo.
Z razbitjem kode v “parserje”^[4] in “izdelovalce”^[5], je zmožen kombinacije kateregakoli parserja z izbranim izdelovalcem. Trenutno pa je SQLFairy sposoben uporabljati le definicijski del SQL-a^[6], ne pa same manipulacije s podatki^[7].

Namestitev in konfiguracija

Za začetek si prenesite SQL::Translator na disk. Ker gre za standardne Perl module, je inštalacija sila preprosta, sledite le navodilam v README fajlu.^[8]
Po razpakiranju paketa sledimo navodilom:

$ perl Build.PL
$ ./Build
$ ./Build test
$ su
# ./Build install

V primeru da nimate inštaliranih vseh ustreznih modulov, ki jih rabi SQL::Translator se bo skripta Build.PL ustavila. Če do sedaj niste kaj prida uporabljali Perl bo vam najverjetneje manjkal modul z imenom’Module::Build‘, ki je potreben za grajenje in inštalacijo Perl modulov. Najenostavnejši način, da si inštaliramo manjkajoče zadeve, je z uporabo CPAN-a. Ukaze lahko vnašamo direktno v konzolo ali pa preko -MCPAN vmesnika.^[9]
Primer vnosa direktno v konzolo:

# sudo perl -MCPAN -e 'install Module::Build'

Sledila bo konfiguracija CPAN modula, ter inštalacija Module::Build. Konfiguracija se ustavi, če nimate vseh ustreznih programčkov, ki jih CPAN rabi. Meni sta manjkala: NcFtp klient ter GnuPG. Po cca. 15 minutah v pričakovanju vtipkamo nesrečni “./Build install” :)

Sqlt

Če ste se uspešno prebili do te točke bi sedaj morali imeti na voljo ukaz “sqlt”. Ukaz konvertira SQL sheme z uporabo SQL::Translator-ja. Tipičen primer uporabe je:

sqlt -f MySQL -t PostgreSQL  dump_mysql.sql > dump_postgresql.sql

Končni rezultat je opis tabel v datoteki dump_postgresql.sql v sintaksi PostgreSQL-a, ki smo ga konvertirali iz MySQL sintakse.
Spisek vseh možnih parserjev in izdelovalcev dobimo:

sqlt -l

Spisek vseh možnih parserjev in izdelovalcev.

Use cases

Kot primer bomo vzeli SQL DDL psevdokodo, ki jo bomo iz MySQL sintakse konvertirali v različne formate.
Psevdokoda:

CREATE TABLE bugs (
  bug_id            INTEGER NOT NULL PRIMARY KEY,
  bug_description   VARCHAR(100),
  bug_status        VARCHAR(20),
  reported_by       VARCHAR(100),
  assigned_to       VARCHAR(100),
  verified_by       VARCHAR(100)
);

MySQL sintaksa:

CREATE TABLE `bugs` (
  `bug_id` int(11) NOT NULL,
  `bug_description` varchar(100) default NULL,
  `bug_status` varchar(20) default NULL,
  `reported_by` varchar(100) default NULL,
  `assigned_to` varchar(100) default NULL,
  `verified_by` varchar(100) default NULL,
  PRIMARY KEY  (`bug_id`)
) ENGINE=MyISAM;

Konverzija v PostgreSQL:

sqlt -f MySQL -t PostgreSQL bugs_mysql.sql > bugs_postgresql.sql

PostgreSQL sintaksa:

CREATE TABLE "bugs" (
  "bug_id" bigint NOT NULL,
  "bug_description" character varying(100) DEFAULT NULL,
  "bug_status" character varying(20) DEFAULT NULL,
  "reported_by" character varying(100) DEFAULT NULL,
  "assigned_to" character varying(100) DEFAULT NULL,
  "verified_by" character varying(100) DEFAULT NULL,
  PRIMARY KEY ("bug_id")
);

Konverzija v YAML:

sqlt -f MySQL -t YAML bugs_mysql.sql > bugs.yaml

YAML sintaksa:

schema:
  procedures: {}
  tables:
    bugs:
      constraints:
        - deferrable: 1
          expression: ''
          fields:
            - bug_id
          match_type: ''
          name: ''
          on_delete: ''
          on_update: ''
          options: []
          reference_fields: []
          reference_table: ''
          type: PRIMARY KEY
      fields:
        assigned_to:
          data_type: varchar
          default_value: NULL
          extra: {}
          is_nullable: 1
          is_primary_key: 0
          is_unique: 0
          name: assigned_to
          order: 5
          size:
            - 100
        bug_description:
          data_type: varchar
          default_value: NULL
          extra: {}
          is_nullable: 1
          is_primary_key: 0
          is_unique: 0
          name: bug_description
          order: 2
          size:
            - 100
        bug_id:
          data_type: int
          default_value: ~
          extra: {}
          is_nullable: 0
          is_primary_key: 1
          is_unique: 0
          name: bug_id
          order: 1
          size:
            - 11
        bug_status:
          data_type: varchar
          default_value: NULL
          extra: {}
          is_nullable: 1
          is_primary_key: 0
          is_unique: 0
          name: bug_status
          order: 3
          size:
            - 20
        reported_by:
          data_type: varchar
          default_value: NULL
          extra: {}
          is_nullable: 1
          is_primary_key: 0
          is_unique: 0
          name: reported_by
          order: 4
          size:
            - 100
        verified_by:
          data_type: varchar
          default_value: NULL
          extra: {}
          is_nullable: 1
          is_primary_key: 0
          is_unique: 0
          name: verified_by
          order: 6
          size:
            - 100
      indices: []
      name: bugs
      options:
        - ENGINE: MyISAM
      order: 1
  triggers: {}
  views: {}
translator:
  add_drop_table: 0
  filename: bugs_mysql.sql
  no_comments: 0
  parser_args:
    db_password: ~
    db_user: ~
    dsn: ~
    field_separator: ~
    mysql_parser_version: ~
    record_separator: ~
    scan_fields: 1
    trim_fields: 1
  parser_type: SQL::Translator::Parser::MySQL
  producer_args:
    add_prefix: ~
    add_truncate: ~
    db_password: ~
    db_user: ~
    dsn: ~
    imap_file: ~
    imap_url: ~
    indent: ~
    newlines: ~
    package_name: ~
    prefix: ~
    pretty: ~
    skip: ~
    skiplike: ~
    title: ~
    tt_conf: {}
    tt_vars: {}
    ttfile: ~
  producer_type: SQL::Translator::Producer::YAML
  show_warnings: 0
  trace: 0
  version: 0.09000

Konverzija v XML:

sqlt -f MySQL -t XML bugs_mysql.sql > bugs.xml

XML sintaksa:

<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
<!--
Created by SQL::Translator::Producer::XML::SQLFairy
Created on Wed Jun 25 13:40:31 2008
 -->
<schema name="" database="" xmlns="http://sqlfairy.sourceforge.net/sqlfairy.xml">
  <extra />
  <tables>
    <table name="bugs" order="1">
      <extra />
      <fields>
        <field name="bug_id" data_type="int" size="11" is_nullable="0" is_auto_increment="0" is_primary_key="1" is_foreign_key="0" order="1">
          <extra />
          <comments></comments>
        </field>
        <field name="bug_description" data_type="varchar" size="100" is_nullable="1" default_value="NULL" is_auto_increment="0" is_primary_key="0" is_foreign_key="0" order="2">
          <extra />
          <comments></comments>
        </field>
        <field name="bug_status" data_type="varchar" size="20" is_nullable="1" default_value="NULL" is_auto_increment="0" is_primary_key="0" is_foreign_key="0" order="3">
          <extra />
          <comments></comments>
        </field>
        <field name="reported_by" data_type="varchar" size="100" is_nullable="1" default_value="NULL" is_auto_increment="0" is_primary_key="0" is_foreign_key="0" order="4">
          <extra />
          <comments></comments>
        </field>
        <field name="assigned_to" data_type="varchar" size="100" is_nullable="1" default_value="NULL" is_auto_increment="0" is_primary_key="0" is_foreign_key="0" order="5">
          <extra />
          <comments></comments>
        </field>
        <field name="verified_by" data_type="varchar" size="100" is_nullable="1" default_value="NULL" is_auto_increment="0" is_primary_key="0" is_foreign_key="0" order="6">
          <extra />
          <comments></comments>
        </field>
      </fields>
      <indices></indices>
      <constraints>
        <constraint name="" type="PRIMARY KEY" fields="bug_id" reference_table="" reference_fields="" on_delete="" on_update="" match_type="" expression="" options="" deferrable="1">
          <extra />
        </constraint>
      </constraints>
      <comments></comments>
    </table>
  </tables>
  <views></views>
  <triggers></triggers>
  <procedures></procedures>
</schema>

Happy blogging(coding)!

1. Nisem se poglabljal v kodo ki generira imena modelov
2. moneta je postala “Monetum”
3. structured data definitions – schemes
4. parsers
5. producers
6. CREATE, ALTER
7. INSERT, UPDATE, DELETE
8. Tukaj predvidevamo da imate Perl ustrezno inštaliran na vašem računalniku
9. kot super-user

Po dolgem času spet nekaj za narodov blagor. Od zadnje objave je minilo kar nekaj časa. Delavniki so še vedno enaki: sestanki, ideje, realizacija, skratka ena velika “gužva” :)
Doma in v službi sem dokončno prešaltal na linux. Svojemu profilu na LinkedIn lahko počasi dodam napredno znanje in administracija Debian/Ubuntu based linux distribucij.
Še vedno veliko raziskujem in testiram. Med zadnjimi uspešnimi eksperimenti je inštalacija Leoparda (Mac Os X 10.5.2) na zunanjem USB disku na dve leti starem PC-ju z AMD Athlon 64 procesorjem. Kako mi je to uspelo, vam ne morem razkriti, saj je celotna stvar namenjena testiranju in ni ravno legalna ;) Koga zanima kaj več si naj ogleda OSx86 Project. Vsekakor je Mac Pro moj developer dream machine, saj mi kljub n-odprtim aplikacijam:

• Firefox z cca 50 odprtimi tabi
• Opera z cca 20 odprtimi tabi
• Safari z cca 10 odprtimi tabi
• Zend Studio for Eclipse
• Aptana Studio
• in še eno 20 raznoraznih programčkov

na PC-ju ni uspelo preobremenit procesor in s tem OS X, da bi ta vsaj malo počepnil. Kako celotna zadeva deluje na originalnem Macu pa si lahko le zamišljam.

Vlogger

Vlogger je majhen programček napisan v perlu s katerim zapisujemo Apache log datoteke razbite na mape virtual hostov. V posameznih mapah se nahajajo dostopi (access.log) po dnevih. Z malenkostnim popravkom skripte pa lahko v istih mapah shranjujemo tudi napake (error.log). Zadeva je zelo podobna cronolog-u, le da ne rabimo za vsak virtual host pisat svojo
direktivo, kar posledično zmanjša število dostop in s tem “file handlov”. Zakaj je to pomembo?
Recimo da ima vsak Virtual Host svoje log datoteke in nimamo nobene posebnosti pri zapisovanju logov (ne uporabljamo rotatorja/parserja ampak pustimo da Apache sam skrbi za log datoteke) bomo pri nekaj več sto Virtualnih Hostov kmalu naleteli na težave. Apache-ju bo kaj kmalu zmanjkalo tako imenovanih “file deskriptorjev“, ki jih ima na voljo.
Tukaj pridejo na pomoč razni “virtual web logfile rotater/parser” programčki. Med njimi je tudi vlogger. Sam sem stestiral vlogger na Debian/Ubuntu linuxu, Mac Os X ter FreeBSD-ju. Na vseh sistemih sem pred tem Apache2 že inštaliral in vlogger je na vseh deloval kot namazan.

Inštalacija

Linux:

sudo apt-get install vlogger

Mac Os X, FreeBSD:
Prenesi datoteko vlogger-1.3, odpakiraj in prekopiraj vlogger v /usr/sbin/ direktorij.

Konfiguracija

Vse kar moremo narediti, da bo vlogger špilal je da v globalno konfiguracijsko datoteko od Apache strežnika postavimo eno “CustomLog” direktivo in ta bo zapisoval dostopne loge za vsak Virtual Host in dan posebej.
Še prej pa popravimo “LogFormat” vrstico (tisto z imenom combined). Dodamo string %v na začetek le te. Odprimo apache konfiguracijsko datoteko^[1]:

[...]
#LogFormat "%h %V/%v %l %u %t \"%r\" %>s %b \"%{Referer}i\" \"%{User-Agent}i\"" combined
LogFormat "%v %h %l %u %t \"%r\" %>s %b \"%{Referer}i\" \"%{User-Agent}i\"" combined
[...]

Popravimo še “CustomLog” vrstico

[...]
#CustomLog /var/log/apache2/access.log combined
CustomLog "| /usr/sbin/vlogger -t \"access.log.%Y-%m-%d\" -s access.log /var/log/apache2" combined
[...]

Tako bomo zapisovali vse log datoteke v poddirektorije^[2] v “/var/log/apache2″ z imenom access.log.yyyy-mm-dd z simbolicnim linkom “access.log”
Kot sem že omenil potrebujemo samo eno “CustomLog” direktivo za celotno konfiguracijo Apache-ja.

NE POZABITE izključit ostale “CustomLog” direktive, še posebej v Virtual Host konfiguracijah!

Dodatna prednost v eni sami dostopni datoteki, poleg že omenjenega limita “file deskriptorjev”, je seveda zmanjšanje server loada še posebej na straneh z veliko prometa.

Primer zapisa access logov na Ubuntu 6.06

ErrorLog mode

Z vlogger-jem lahko parsamo tudi napake. V tem modu je parsanje host-a izključeno in datoteka se zapiše z uporabo template datoteke v podani LOGDIR^[3].

[...]
#ErrorLog "/var/logs/apache2/error.log"
ErrorLog  "| /usr/sbin/vlogger -e -t \"error.log.%Y-%m-%d\" -s error.log /var/log/apache2/errors"
[...]

Prav tako nastavimo level napak, ki se naj shranjujejo v ErrorLog. Za produkcijo je priporočljiv vsaj level Critital Conditions.

[...]
#
# LogLevel: Control the number of messages logged to the error_log.
# Possible values include: debug, info, notice, warn, error, crit,
# alert, emerg.
#
LogLevel crit
[...]

Če želimo v error log ujeti še PHP napake v php.ini-ju nastavimo naslednje:

[...]
;Log errors into a log file (server-specific log, stderr, or error_log (below))
; As stated above, you're strongly advised to use error logging in place of
; error displaying on production web sites.
log_errors = On
[...]

Primer zapisa error loga na Ubuntu 6.06

Tip

Z malim popravkom vlogger skripte lahko error.log datoteke zapisujete v Virtual Host mape, kjer se že nahajajo access.log datoteke. Ne priporočam tega v produkciji, saj lahko spet naletimo na problem limita “file deskriptorjev”
Gre bolj za pomoč programerjem, saj opažam da nemalokateri razvijalec kliče na pomoč ob prvi napaki.
Odprimo vlogger skripto in spremenimo^[4]:

#!/usr/bin/perl - T v
#!/usr/bin/perl
[...]
        mkdir("$ARGV[0]");
        #print STDERR
        #  "[vlogger] target directory $ARGV[0] does not exist - exiting.\n\n";
        #exit;
[...]

S tem najprej disablom da bi perl preverjal tako imenovane “tainting checks”, ter kreiramo mapo za error.log če ta ne obstaja. Ker se target direktorij za error log preverja takoj ob zagonu Apache-ja, bi se v nasprotnem primeru skripta ustavila in bi se zapisoval samo access.log.

Sedaj samo še dodamo direktivo v Virtual Host konfiguracijo

[...]
<VirtualHost *>
    DocumentRoot "/opt/local/apache2/htdocs/virtualhost"
    ServerName virtualhost
    ErrorLog  "| /usr/sbin/vlogger -e -t \"error.log.%Y-%m-%d\" -s error.log /var/log/apache2/virtualhost"
</VirtualHost>
[...]

Access in Error Log v isti mapi od Virtual Hosta.


Happy blogging(coding)!

1. linux: /etc/apache2/apache2.conf; mac os x: /opt/local/apache2/conf/httpd.conf; freeBSD: /usr/local/etc/apache22/httpd.conf
2. virtualhost.com, virtualhost1.com, …
3. npr: kreiramo mapo /errors v /var/log/apache2
4. v vrsticah 1 in 174

error_reporting(E_ALL|E_STRICT);

echo $x;

S tem error reporting levelom vsaka nedefinirana spremenljivka^[2] sproži obvestilo^[3]

/**
 * Foo Bar application
 *
 * @category	Foo
 * @package    	Foo_Static
 * @copyright  	Copyright (c) 2007 Ales Loncar
 * @license 	GNU Public License
 * @link    http://www.internet-solutions.si
 */
class Foo
{
    /**
     *  Bar method
     */
    public function Bar()
    {
        // static method - not properly defined
    }
}

$fooBar = Foo::Bar();

Neupoštevanje standardov prav tako^[4]

try/catch
PHP 5 uporablja podoben model izjem – “Exceptions” kot ostali programski jeziki. Da ne bom preveč modruval, vse je lepo opisano v PHP “manualu“. Omeniti velja le, da ko se zgodi izjema – “exception is thrown”, se koda ki sledi ne izvede, PHP bo poiskusil najti prvi ustrezen block “catch”. V primeru da izjema ni ujeta – “catch”, PHP izvede Fatal Error z sporočilom “Uncaught Exception …”^[5]
Veselo na delo, glavna ideja je taka:

• definiramo error handling funkcijo, ki vrže izjemo – exception z ustreznim sporočilom in kodo^[6]
• definiramo exception handling funkcijo s katero lovimo – “catch” izjeme, tudi tiste, ki niso v bloku try/catch
• stestiramo error/exception handler na nekaj primerih

set_error_handler
Nastavimo lastno funkcijo za rokovanje z napakami v skripti.

/**
 * Global Error Handler
 *
 * Global error handler class
 *
 * @author		Ales Loncar
 * @license 	GNU Public License
 * @category	App
 * @package    	App_Error
 * @copyright 	Copyright (c) 2007 Ales Loncar
 */
class General_Error_Handler
{
/**
 * Global error handler.
 *
 * This should not be called by anything - only for uncaught errors.
 *
 *
 */
	public function globalErrorHandler($errno, $errstr, $errfile, $errline)
	{
		throw new Exception($errstr, $errno);
	}
}

/** set ErrorHannlder */
set_error_handler(array(new General_Error_Handler(), 'globalErrorHandler'));

set_exception_handler
Nastavimo privzeto funkcijo za rokovanje z izjemami. S tem ujamemo izjeme katere nismo ujeli v blok try/catch. Izvajanje se ustavi takoj ko se izvede exception_handler.

/**
 * Global Exception Handler
 *
 * Global exception handler class
 *
 * @author		Ales Loncar
 * @license 	GNU Public License
 * @category	App
 * @package    	App_Error
 * @copyright 	Copyright (c) 2007 Ales Loncar
 */
class General_Exception_Handler
 {
 	/**
	 * Global exception handler.
	 *
	 * This should not be called by anything - only for uncaught exceptions.
	 *
	 */
	public function globalExceptionHandler(Exception $exception)
	{
		$this->_throwException($exception);
	}

	/**
	 * Nice debugging info for Exception
	 *
	 * @param Exception $e
	 */
	private function _throwException($e)
   	{
		$o = create_function('$in','echo htmlspecialchars($in);');
                // celotno funkcijo najdete v zipu
               // totalno sjebe parser saj so v njej php tagi
        }
}

/** set Exception Handler */
set_exception_handler(array(new General_Exception_Handler(), 'globalExceptionHandler'));

Sedaj ko imamo oba handlerja, se bomo malce poigrali.
Primer uporabe izjeme v bloku try/catch

/** error reporting */
error_reporting(E_ALL|E_STRICT);

/** debug is true for development */
define('DEBUG', true);

/** let's try some of this stuff */
try {
    $x = 0;
    if (empty($x)) {
        throw new Exception('x is zero', 0);
    }
} catch(Exception $e) {
    if (DEBUG) {
        throw $e;
    } else {
        if ($e->getCode() == 0) {
            // notify about exception
			$errorCode	  = $e->getCode();
                        $errorMessage 	= $e->getMessage();
			// send mail or write log
			// ...
			echo "<b>errorCode:</b> $errorCode<br />";
			echo "<b>errorMessage:</b> $errorMessage<br />";
			echo "<br />";
        }
    }
}

// continue Execution
echo '<b>continue:</b> Foo bar';

//$x = $y;

Mali komentarček:
Celotna koda je v bloku “try/catch”. Če ne bi definirali exception handlerja in ima konstanta DEBUG vrednost true^[7] bo PHP navrgel Fatal Error
Z vključenim exception handlerjem se izvede metoda _throwException() z zelo uporabnim “Stacktracom”, celotnim naborom “Request” metod in “Response” headerjem. Izvajanje skripte se prekine.

Npr. da aplikacijo objavimo in nastavimo DEBUG vrednost na false^[8]. Sedaj v primeru izjeme le te ne vržemo – “thrown”, ampak pogledamo do kakšne napake je prišlo ter obvestimo skrbnika aplikacije oziroma zapišemo vsebino izjeme v log.^[9]. Skripta se izvaja normalno naprej.

Če podamo še primer error handlerja, ki pretvori obvestila in opozorila v izjeme. Izven bloka “try/catch” naredimo eno amatersko:

$x = $y;

Ker imamo definiran exception handler se bo koda ustavila na mestu, kjer PHP izpiše obvestilo o nedefinirani spremenljivki.

Poglejmo še samo, kaj se zgodi takrat če ne bi imeli definiran error handler. Skripta se izvede naprej, PHP pa izpiše obvestilo “Notice: Undefined variable: y in …” saj imamo nastavljen error_reporting na E_ALL|E_STRICT.

Vse skupaj sem zapakiral in lahko po mili volji “dol vlačite”: Error & Exception Handler

Happy blogging(coding)!

1. o samem frameworku in kupu uporabnih knjižic enkrat v prihodnosti
2. kot primer
3. Za ta čuden izpis je kriv Xdebug – PHP extension for debugging and profiling. Otom potom :)
4. kot primer
5. le v primeru da nimamo definiranega “custom handlerja” s funkcijo set_exception_handler()
6. tukaj dejansko pretvorimo obvestila in opozorila v izjeme
7. development
8. production
9. z karseda večimi informacijami – stacktrace …

Blog! O čem?
Predvsem seveda “reklamiranju moje dejavnosti”. Vsi prispevki na blogu pa bodo imeli skupno nit oziroma slogan – Human knowledge belongs to the world. :) Našli boste kakšen pameten tanač^[1], “code snippet”, tutorial, … Če drugega ne se boste lahko kratkočasili nad mojim modrüvanjon^[2]. Zapisi na blogu so zanimi in privlačni predvsem za “web developerje”, ki si svoje znanje in izkušnje šele nabirajo. Ne bom se trudil pisati v popolni slovnično pravilni slovenščini, vmes bo padla kakšna angleška skovanka, za posladek še prekmurska rejč^[3].


Prvi post
Kot je glava polna idej, bo ta prvi prispevek ena velika mešanica – en mindenfele^[4] izlivov in razmišljanj. Dobra dva meseca nazaj sem zaključil z delom v AV studiu in se odločil za meni ugodnejšo opcijo – delo doma. Kar naenkrat se je pojavila potreba po predstavitveni spletni strani. Klasične spletne strani so “pase”, torej je bila edina pametna izbira blog. Odločil sem se, da bom “hvatal krivine”, in uporabil “open source”, saj mi že časa za redne projekte skorajda primanjkuje. Vprašanje izbire je bila trivialna odločitev, saj sem bil iz vseh strani bombardiran s slavospevi Wordpressu in malem morju več ali manj (ne)uporabnih pluginov.
Nemudoma sem to “čudo tehnike” potegnil dol z neta. Programerska žilica mi ni dala miru in pogledal sem v php “source fajle”. Sledilo je veliko razočaranje! Kje je PHP 5 in tri leta razvoja? Trezna glava je počasi prevladala poklicno deformacijo in odgovor je bil na dlani. Na več kot 77% vseh strežnikov, ki imajo inštaliran PHP še vedno kraljuje verzija 4, kar pomeni za WP velik delež pogače. Dejstvo je, da je v PHP 4 lažje programirat^[5], kar prinaša kvantiteto pluginov ki jih pišejo uporabniki stari od 10 do 90 let. Wordpress – zagotovljena zgodba o uspehu.
PHP 5 je hiter in stabilen, v razvoju je že verzija 6, in ni prav nič pretresljivega, da se je PHP odločil da bo “pokopal” verzijo 4. Poskrbeli bodo samo za kritične “security” flajštre^[6]. A to dejansko pomeni konec verzije 4? A bodo sedaj vsi naenkrat na vrat na nos presedlali na 5-tko? Dvomim! Poglejmo na primer samo stari dobri ASP. Zadnja verzija 3.0 je ugledala luč sveta novembra 2000, od takrat naprej ni bilo sprememb. Microsoft ne nudi več tehnične podpore, ampak pod taktirko IIS7 še vedno lepo laufa. Precej programerjev danes razvija web aplikacije v klasičnem ASP-ju. Zakaj ne gredo enostavno na ASP.NET ki je naslednik starine? Odgovor leži v arhitekturi frameworka. ASP.NET je tako imenovani “event-driven” framework in programerja vzpodbuja da razvija aplikacije po “event-driven” GUI vzorcu z razliko od ASP in PHP, ki sta klasična “web-skriptna” jezika. Za prehod na novejšo različico je potrebno drugačno razmišljanje.

Podoben vzorec lahko najdemo v PHP-ju. Proceduralno programiranje v 4-ki zahteva drugačne pristope kot pa objektno programiranje 5-ke z vsemi njenimi čari^[7]. Ta miselni preskok je za marsikaterega programerja pretrd oreh in se rajši držijo “starih” (ra)(na)z(v)ad.
PHP 5 se prepočasi prebija na strežnike^[8]. A to pomeni smrt 6-ki še preden se je rodila? :)
Upajmo da ne, he, he. V izogib tega so se združili posamezniki iz nekaterih glavnih “open source” projektov in nastal je GoPHP 5. Projekt so med drugim podprli: Drupal, Gallery, PEAR, PHPUnit, PHPMyAdmin, … in kopica ponudnikov “web hostinga“. Preden so nekateri pristopili k projektu, so se na netu prirejale prave borbe in verbalna klanja okrog PHP verzij in katera je “Über Alles”. Več ali manj se je vse odvijalo po načelu “svaki cigo svoga konja hvali”. Seveda diskusija ni prizanesla niti WordPressu oziroma njenemu “očetu” Mattu Mullenwegu, ki na svojem blogu piše: Fast forward 3 more years and PHP 5 has been, from an adoption point of view, a complete flop.
He, he, pravi komedijant tale Matt, ni kaj. :) No, kakorkoli že se bo Matt odločil, Wordpress nima problemov z PHP 5, le njegovih potencialov ne izkorišča, kar je prav škoda.
Nazaj k blogu. Naslednji korak je bil oblačenje in okinčanje^[9]. Web design mi nikoli ni šel preveč od roke, na srečo pa je na netu cela armada “Wordpress Themes“. Iskal sem nekaj prepostega in bog ne daj kockastega. :) Navdušil me je iTheme, čeprav domači računalnik poganja Linux. Z malce “šaranja” po kodi sem dodal še en stolpec in spremenil glavo dokumenta. Kot web developer uporabljam trenutne standarde in včasih že malce pretiravam. Čeprav večina templatov zagotavlja, da so XHTML Valid mi je rdeč križec HTML Validatorja govoril ravno obratno. Pridem do spoznanja, da po kodi rovari Wordpressov WYSIWYG editor in ker že skoraj desetletje kucam HTML na roke, je izklop le tega edina prava rešitev. Kljub temu Wordpress še naprej avtomatično formatira poste in ne zaključuje pravilno paragraph tagov? Ko že obupam in se spravim popravljat kodo, se vseeno spomnim na strica Googla, ki najde plugin z imenom Disable wpautop. Vsebuje le dve vrstici:

remove_filter ('the_content',  'wpautop');
remove_filter ('comment_text', 'wpautop');

Ti odstranita “buggy” funkcijo wpatuop iz “hooka” in s tem preprečita avtomatsko formatiranje teksta. Tisti, ki malce bolje poznate Wordpress veste da filtri – “Filters” in akcije – “Actions” skupaj tvorijo tako imenovane “Hooks”, ki enostavno omogočijo pluginu da se priklopi v WordPress.
Res, vse zveni tako enostavno. Kot primer podajam najbolj preprosti Foo Bar plugin, ki na koncu posta doda tekst:

/** add foo bar filter on content */
add_filter('the_content', 'addfooBar');

/**
 * Add foo bar at end of the content
 *
 * @param string $content
 * @return string
 */
function addFooBar($content) {
	$foo = 'Foo Bar';

	return  $content . " $foo";
}

Za komentarje v kodi uporabljam Documentation block oziroma DocBlock ampak o tem kdaj drugič. ;) Vrnimo se k pluginih. Niso vsi tako nedolžni kot izgledajo, zato previdnost pri njihovi uporabi ni odveč. Do pred kratkim je bil Ultimate Tag Warrior ranljiv na SQL injection. Kaj to za čuda je v kakem prihodnjem postu, je pa ta vrsta varnostne luknje zelo pogosta pri programerjih, saj enostavno pozabijo, da je potrebno vsak uporabniški vnos preverjati in filtrirati. Na varnostno luknjo sem opozoril tudi avtorico plugina, ki je sicer že popravila napako. Še screen: SQL injection UTW – PoC. No Matt, če bi bil Wordpress napisan za PHP 5 bi naprimer lahko uporabil PDO exstension, ter parameteriziran SQL vnos in bi zadeva bila s tem zaključena ;)
Hrošči v aplikacijah so čisto nekaj običajnega, to bo potrdil vsak, ki je napisal vsaj eno vrstico kode. Ni aplikacije, ki bi bila stoodstotno brez napak. Da bi programer imel čimmanj poznejšega “debuggiranja”^[10] mora dobro poznati okolje v katerem programira. Poznavanje robnih pogojev določenega problema, vsako preverjanje in filtriranje vnosnih podatkov, ustrezno reagiranje na napake, lahko že prepreči nepričakovano obnašanje programa oziroma aplikacije, ki se v najbolj nežni obliki pokaže kot “sesuvanje”, da pa o črnih scenarijih nite ne bomo razmišljali. Tudi sam Wordpress ni nobena izjema kar se tiče “luknjavosti”, o tem se lahko prepričate na spletni strani od NVD-ja (National Vulnerability Database).

Epilog
Treba bo zaključiti, ker bom drugače pisal še tri dni ;) Upam, da vam s tem prispevkom nisem odvrnil želje od bloganja in uporabe Wordpress-a. ;) Če imate željo po “izlivih” v elektronski obliki je Wordpress pravo orodje za to^[11], saj ga obdaja ogromen “cummunity”, ki skrbi da nikoli ne zmanjka oblekic in priboljškov za njega. Poskrbite za to, da boste imeli na strežniku inštalirano karseda “friško”^[12] verzijo. Po vsaki posodobitvi preverite vaše plugine, obstaja velika verjetnost da ne bodo več delovali. :) Za sledenje verzij pluginov, ki jih imate nameščene na vašem blogu priporočam WP Plugins Tracker. Ne uporabljajte tiste, katerega zadnja posodobitev je bila pred več kot pol leta, definitifno obstaja boljša ekvivalenca. In nabolj važno: redno skrbite za backup!

Happy blogging(coding)!

1. nasvet; Dala mi je že ene par dobrih tanačof.
2. gostobesedno in nesmiselno govoriti; Ne modrüj telko.
3. beseda; Tak se guči, tao je rejč!
4. mindenfele: raznorazne
5. če izvzamemo da ne programiramo objektno v PHP 5 – a ima potem sploh smisel preiti na petko :)
6. flajšter: obliž
7. konstruktor, dedovanje, polimorfizem, statične metode, php design paterni …
8. le dobrih 20% ga je na vseh svetovnih inštalacijah
9. okrasiti; Krispan so inda okinčali z oreji pa s süjon sadjon.
10. razhroščevanja – postopek iskanja in odpravljanja softverskih hroščev
11. pustimo programsko kodo v ozadju, he, he
12. sveže: Pobrao san friško šalato.